Življenje je nenehno učenje

V življenju se veliko učim. Obiskujem izobraževanja, se družim z ljudmi, berem, pišem, izvajam vaje, meditiram…

Imam mentorico, pravzaprav dve.

Moj smisel življenja je učenje.

Imam svoj košček zemlje, kjer sonaravno vrtnarim. Opazujem, raziskujem, se učim vedno znova. 

Par dni nazaj sem imela na njivi ogromno polžev. Res je bil izziv, kako jih "prepoditi", da mi ne bi pojedli vso solato…

Ko sem tako opazovala, tuhtala, sem zagledala prizor…kako polž leze kar čez drugega polža, da bi ušel soncu, ki je vedno bolj pripekalo. Šlo mu je za življenje. Moral je poiskati senco in to čim prej.

Prešinilo me je: ljudje smo drugačni. Nekateri grejo preko trupel, ne zgolj za preživetje…ampak za več ugodja, več ugleda, več dobrin… Ljudje smo požrešni, sebični, nikoli nimamo dovolj…

Grabežljivost brez meja.

Ko sem v dilemi, kako naprej, kaj narediti…pogledam, kako je to urejeno v naravi, med živalmi, rastlinami…

Vedno dobim odgovor. Narava ima svoje zakonitosti, duhovne zakone, red.

V naravi stvari tečejo lahkotno.

Odprem oči, srce in vidim.

Misterij življenja.